City joga | O jogi

ŽIVLJENJSKI USPEH IN JOGA

 

1. del | 2. del | 3. del | 4. del | 5. del | 6. del | 7. del

 

Drugo temeljno načelo joge:

Pravilno dihanje

 

Gotovo ste že slišali koga reči: ''Naredi globok vdih'' ali ''Zajemi sapo'', ko je hotel poudariti, da se je treba umiriti.

Dihanje je lahko most med našo zavestjo in našim nezavednim.

Joga se pomena pravilnega dihanja in učinka številnih dihalnih vaj, ki jih pozna, zaveda že tisočletja. Dih povezuje z usmerjanjem, uravnavanjem in kopičenjem vitalne energije (prane) v telesu. Učinki dihalnih vaj zajemajo vse od pomirjanja uma do odpravljanja bolezni in preprečevanja njihovega nastanka – v starih jogijskih tekstih se tako omenjajo naslednji pozitivni učinki: pljuča se prezračijo, odstrani se sluz, poveča se vzdržljivost, pomirijo se živci, uravna se krvni pritisk, sčistijo se sinusi, kri dobi večje zaloge kisika, spodbudi se delovanje jeter, vranice, trebušne slinavke in trebušnih mišic, prebava se izboljša, lajša se nespečnost, hladi ali ogreva sistem, blaži težave oči in ušes, lajša žejo, odpravlja blažjo vročino, pomaga pri urjenju koncentracije, um postane buden itd.

Preden pa začnemo z dihalnimi vajami uporabljati dih kot sredstvo za doseganje specifičnih ciljev, se moramo naučiti pravilno dihati. Večina ljudi diha plitko in uporablja le del svoje pljučne kapacitete, kar sčasoma neizogibno povzroči pojav bolezni.

V jogi ločimo tri tipe dihanja (najprej jih vadite leže, nato sede):

1. Trebušno dihanje
Pri tem uporabljamo spodnji del pljuč. Trebušna prepona (kupolast splet mišic med prsno in trebušno votlino) se pri vdihu zniža (zravna), pritisne na trebušne organe in posledično potisne trebuh ven. Umirjeno dihanje in s tem gibanje prepone z vdihom navzdol rahlo masira trebušne organe in pomaga pri njihovem dobrem delovanju. Pri izdihu zavzame prepona svoje normalno mesto in pri tem rahlo masira srce. To je najboljši način dihanja.

2. Prsno dihanje
Razširimo rebra in prsno votlino ter napolnimo srednji del pljuč. Tako vdihnemo manj zraka kot pri trebušnem dihanju. Poleg tega je trebuh, če se pri dihanju premika samo prsni koš, napet in temeljito sproščanje ni možno. Razlog, da smo razvili tak način dihanja, je lahko v nepravilni drži, pretesnih oblačilih, stresu, napetosti idr. Skupaj s trebušnim dihanjem tvori prsno dihanje dober način dihanja.

3. Dihanje z vršički pljuč
Pri dihanju uporabljamo samo ključnico, ki jo z vdihom dvigamo in z izdihom spuščamo. To je najslabši način dihanja, ki nezadostno prevetri pljuča in dolgoročno gotovo vpliva na poslabšanje zdravja.

Tako diha veliko ljudi in pri tem uporablja maksimalno količino energije za zelo malo vdihnjenega zraka. Veliko bolezni govornih organov in dihalnega sistema ima vzrok v takem načinu dihanja.

Popolno jogijsko dihanje
Tu uporabljamo vse tri omenjene načine dihanja hkrati. Začnemo s trebušnim, nadaljujemo s prsnim in končamo z vdihom z vršički pljuč. Pri takem postopku vdihavanja zraka uporabljamo celoten dihalni sistem in s svežim zrakom napolnimo celotna pljuča. Namenjeno je odpravljanju nepravilnih dihalnih vzorcev in vnosu maksimalne količine kisika v telo.

Izdih > vdih
Ni globokega vdiha brez temeljitega izdiha, zato se v jogi slednjemu pripisuje večji pomen kot prvemu! Naučite se dolgega, temeljitega, enakomernega, neslišnega in počasnega izdiha skozi nosnice in opazili boste, kako močan vpliv na vašo duševnost ima dihanje.

Čim pogosteje se zavedajte dihanja, ga pozorno in sproščeno opazujte. Dihanje je namreč edina telesna funkcija, na katero lahko poleg tega, da poteka neodvisno od naše volje, tudi zlahka zavestno vplivamo. Tako lahko deluje kot most med našo zavestjo in našim nezavednim.

 

naslednji članek > Pravilna sprostitev

Pravilna telesna vadba < prejšnji članek

 


na vrh