City joga | O jogi

ŽIVLJENJSKI USPEH IN JOGA

 

1. del | 2. del | 3. del | 4. del | 5. del | 6. del | 7. del

 

Tretje temeljno načelo joge:

Pravilna sprostitev

 

V prejšnjih dveh prispevkih smo si ogledali prvi dve načeli joge: pravilno telesno vadbo in pravilno dihanje. Rekli smo, da v jogi telo služi kot vozilo za dušo na njeni poti k popolnosti, zato ga je, tako kot vsako vozilo, treba ohranjati v kar najboljši kondiciji, da bo učinkovito delovalo kar najdlje.

Tako pravilna telesna vadba služi kot mazivni sistem za sklepe, mišice, kite in tkiva, pravilno dihanje pa ga poveže z njegovo zalogo energije (akumulatorjem), ki je sončni pletež, od koder črpa ogromno potencialno energijo. Pravilna sprostitev deluje enako kot hladilni sistem v vozilu.

Telo in um
Sprostitev je naravni način polnjenja telesa z energijo. Ko sta telo in um pod nenehnim stresom, se njuna učinkovitost zmanjša. Če želimo, da optimalno delujeta, se moramo naučiti učinkovito izkoriščati energijo, ki jo telo ustvari, to pa je glavni razlog, zakaj se moramo naučiti (pravilnega) sproščanja.

Ovire
Sodoben način življenja, prehranjevanja, dela in celo tako imenovane zabave, nam onemogoča popolno sprostitev. Več energije porabimo za ohranjanje nenehne pripravljenosti na aktivnost kot pa za dejansko opravljanje aktivnosti. Celo med sproščanjem nas večina zaradi nepotrebnih fizičnih in umskih napetosti porabi veliko energije. Tako je veliko energije, ki jo telo ustvari, porabljene zaman.

Poraba energije
V enem dnevu naše telo običajno proizvede vse sestavine in energijo, potrebno za naslednji dan. Toda pogosto se vse to porabi že v nekaj minutah slabe volje, jeze, žalitev ali intenzivne razdraženosti. Ogromno količino energije prav tako oziroma prav zaradi tega porabimo zaradi nepotrebne mišične napetosti.

Povečevanje količine energije torej ni smiselno, če jo nato po nepotrebnem izgubljamo.

Umetnost sproščanja
Povečevanje količine energije torej ni smiselno, če jo nato po nepotrebnem izgubljamo. Več kot je pridobimo, več je zaradi našega načina življenja tudi po nepotrebnem izgubimo. Zato bi se morali, preden se naučimo kakršnihkoli telesnih ali umskih vaj, najprej naučiti opazovanja in zavedanja mišične napetosti in tisto, ki je nepotrebna, tudi znati sprostiti. Jogijske vaje temeljijo prav na tem principu.

Ločimo tri vrste napetosti:

  • fizična napetost – nepotrebna mišična napetost,
  • čustvena napetost – napetost, ki nastane zaradi neučinkovitega upravljanja s čustvi (z njihovim zatiranjem oziroma nesposobnostjo izražanja); dlje ko to delamo, večja je napetost in teže jo je odpraviti,
  • umska napetost – nastane zaradi napačnega dojemanja sebe, drugih in okolice oziroma nezmožnosti dojemanja stvari takih, kot res so, in ne takih, kot želimo, da bi bile.

Če se želimo popolnoma sprostiti, moramo to narediti na vseh treh ravneh: fizični, čustveni in umski.

Odgovor je v nas samih
Pravilna telesna vadba in zavestno sproščanje posameznih (po nepotrebnem napetih) delov telesa pomaga pri odpravljanju fizične napetosti. Pravilno dihanje, dihalne vaje in redno ozaveščanje diha (takega, kot je) odpravljajo čustvene napetosti. Odmik od identifikacije s telesom in egom ter iskanje neskončnega vira sreče, miru in moči znotraj, ne pa zunaj nas pa je končni pogoj za popolno sprostitev. Pomembna sta seveda tudi pravilna prehrana in še zlasti redna vadba meditacije, o čemer bo tekla beseda v prihodnjih nadaljevanjih.

Vir sprostitve
Popolna in trajna sprostitev je izključno v naših rokah, ali bolje rečeno, v naši glavi. Noben zunanji vir sprostitve (savna, masažna miza ali stol in druge podobne terapije), tudi spanec ne, nam je ne more zagotoviti!

 

Vir: Literatura Sivananda Yoga Vedanta centrov

 

 

naslednji članek > Pravilna prehrana

Pravilno dihanje < prejšnji članek

 

 


na vrh