City joga | O jogi

ŽIVLJENJSKI USPEH IN JOGA

 

1. del | 2. del | 3. del | 4. del | 5. del | 6. del | 7. del

 

Kako nam znanost joge pomaga pri doseganju življenjskega uspeha ?

Če želimo to ugotoviti, moramo najprej opredeliti uspeh. Opis uspeha, ki zelo jedrnato pove bistvo, je podal Deepak Chopra (1): ''Življenjski uspeh bi lahko opredelili kot nenehno širjenje sreče in postopno uresničevanje ciljev, ki so vredni truda.''

Vprašanje, ki tej opredelitvi naravno sledi in bi si ga morali postaviti je: Ali nas naš trenutni način razmišljanja (in posledično delovanja) vodi k vedno večji sreči? Ali nas stvari, ki jim v življenju posvečamo (največ) pozornosti, vztrajno in nedvomno vodijo k vedno večji sreči? Če je odgovor negativen, potem je verjetno čas za krajši postanek in razmislek o prioritetah v našem življenju! Poudarimo še to, da govorimo o sreči, ki jo izkušamo tukaj in sedaj. Ne o pričakovani sreči na primer, ko bomo postali finančno neodvisni, ko bomo zdravi, ko bomo dobili to ali ono stvar ali človeka.

''Uspešen je nekdo, ki zlahka izpolni svoje želje.'' (1)
Vemo, da brez napora in boja v življenju ne gre. Nič ne pride zlahka kar samo po sebi, ne da bi karkoli za to naredili. Brez neuspeha in bolečine ni rasti. To so le nekateri možni ugovori zgornji razlagi, pa vendar ali obstaja možnost, da stvari, ki si jih želimo, kar same od sebe pritekajo v naše življenje? Da, ko dosežemo določeno stopnjo (duhovnega) razvoja - ko živimo v skladu z duhovnimi zakoni! O tem več kasneje.

''Vaše celo življenje in uspeh v njem sta v celoti odvisna od oblikovanja vašega značaja. Vaš značaj je celo mnogo bolj pomemben kot znanje.''

Svami Šivananda

''Uspeh je prej nekakšno potovanje kot pa cilj.'' (1)
S tem ko nenehno zorimo, ko prihajamo vedno bolj v stik s sabo in naravo ter njenimi zakoni, se veča raven naše življenjske uspešnosti. Živimo namreč v skladu z zakoni življenja, ki nas podpirajo, ne pa, da se, tako kot prej, borimo proti njim in skušamo izsiliti zadovoljevanje potreb, ki se nam zdijo v življenju pomembne.

Vsi ljudje vse življenje ves čas iščemo srečo. Nerodno je le to, da jo običajno iščemo na napačnem mestu, v napačnih stvareh. Srečni smo namreč takrat, ko smo notranje mirni. Že iz njegovega imena je razvidno, da se notranji mir nahaja znotraj nas. Ker se tega ne zavedamo ali pa, ker temu ne verjamemo, ga vztrajno iščemo zunaj sebe (v drugih ljudeh in njihovem odobravanju, v denarju in materialnih dobrinah, ugledu, moči, itd.). Posledica tega je, da postajamo še bolj nesrečni, počutimo se še bolj neizpolnjene.

Notranji mir je naše naravno stanje.
Sreča se poraja iz notranjega miru. Dejansko smo torej veš čas notranje mirni, vendar se tega žal ne zavedamo. To je precej bizarno, vendar resnično dejstvo. Ne gre za to, kaj moramo še pridobiti, da bomo notranje mirni temveč kaj moramo opustiti. Notranji mir je najpomembnejši cilj, ki ga moramo zasledovati pri svojem delovanju in rasti in kateremu moramo podrediti vse druge cilje in aktivnosti! ''V bistvu ste lahko uspešni le v tolikšni meri, v kolikor dosegate vašo lastno srečo, zadovoljstvo, svoje osebno blagostanje ali zdravje, na kratko povedano, vaš duševni mir.'' (2)

Največja ovira zavedanju, da se mir in sreča nahajata znotraj, je naš nemiren, muhast in navzven usmerjen um. Ali kot pravi Svami Šivananda, veliki učitelj in jogi prejšnjega stoletja: ''Za vsakogar, ki si želi uspeha v življenju, je neobrzdana muhavost uma konstantna ovira. Nediscipliniran um naredi iz človeka sužnja in mu uniči življenje. Kontrola in podreditev uma je eden največjih izzivov za iskrenega iskalca sreče.'' In še lepše to pove več tisoč let star indijski tekst (Kata Upanišada): ''Ko se petero čutov umiri, ko se duh umiri, ko se razum umiri, temu modri ljudje pravijo najvišje stanje.'' Vsi pomembni teksti, na katerih sloni jogijska znanost, pravijo to, vsi veliki modreci so govorili tako.

Vendar ne verjemite nikomur, četudi so tako rekli ali zapisali največji modreci. Vse preverite na svoji koži, samo lastna izkušnja vam bo koristila, zgolj branje ali poslušanje vas ne bo naredilo srečne. Umirjanje čutov, umirjanje uma in razuma je za marsikoga dolgotrajno in težavno delo, vendar izvedljivo, njegovi rezultati pa nimajo primere.

Ključ do notranjega miru in sreče se torej skriva v umiritvi in podreditvi uma, ki nadzira naša čustva v čim več življenjskih situacijah. Pazite, ne govorimo o zatiranju ali potlačitvi čustev in uma, ampak o vzpostavitvi nadzora nad njimi. S tem dejansko prevzamemo odločanje in odzivanje na različne življenjske situacije v svoje roke, ne pa da se na dražljaje preko čutov in iz uma odzivamo s pogojnimi refleksi (kot psi dr. Pavlova, ki se začnejo sliniti, ko zazvoni zvonec).

''Zdravje je bogastvo. Notranji mir je sreča. Joga kaže pot!''

Svami Višnudevananda

Ker je neposreden prevzem kontrole nad umom in čustvi zahtevna naloga, obstaja v jogi veliko pripravljalnih tehnik. V bistvu gre za pripravo na meditacijo, kot najvišjo in nujno potrebno tehniko oziroma prakso za samo-spoznavanje in stik s poljem neskončne sreče, radosti in kreativnosti, ki ga nosimo v sebi.

Tukaj bomo predstavili pristop k vadbi joge ustanovitelja ene največjih šol za jogo na svetu. Svami Višnudevananda (učenec Svamija Šivanande) je začetnik prvih učiteljskih tečajev na Zahodu. Ideja za tečaje se mu je porodila, ko je med meditacijo doživel vizijo tisočih ljudi, ki v strahu bežijo pred veliko ognjeno kroglo. Ker se je v preteklosti vse, o čemer je imel vizijo, tudi zares materializiralo, se je odločil, da ustanovi organizacijo imenovano True World Order - T.W.O. Njena naloga je šolati voditelje prihodnosti in odgovorne državljane v jogijskih tehnikah, kajti mir in razumevanje v svetu lahko obstajata le, če ga vodijo močni in odgovorni vodje, ki so izkusili in se zavedajo notranjega miru v sebi. Če ni miru v posameznem članu družbe, potem ga tudi v svetu ne more biti.

Pravi mir najdejo le tisti, ki so sposobni kontrolirati telo in um s pravilno samodisciplino. Joga je celovita znanost o samodisciplini. (3)

Joga uravnoveša, usklajuje, čisti in krepi telo, um in dušo vadečega. Kaže nam pot do popolnega zdravja, popolne kontrole uma in popolne pomiritve s samim sabo, svetom, naravo in Bogom.

Svami Višnudevananda je opredelil jogo, to univerzalno znanost o pravilnem življenju, v petih temeljnih načelih (3). Ta zajemajo vplive na naš um, ki je neločljivo povezan z našim telesom, dihanjem in celo s hrano, ki jo uživamo, zato ena od tehnik joge (hatha joga) začne pot umirjanja uma preko kontrole telesa in dihanja. Poglejmo kako:

Pravilna telesna vadba

Učinki jogijske telesne vadbe presegajo telo, presegajo urjenje mišic in masažo notranjih organov ter ob pravilnem izvajanju postanejo vaje usmerjanja energije v telesu, osredotočanja uma, vaje zavedanja in zavestnega pomirjanja uma. Če jih izvajamo počasi in zavestno, njihove koristi presežejo fizični vidik in postanejo umske vaje koncentracije in meditacije.

Pravilno dihanje

Poveže telo s svojo baterijo, solarnim pleksusom, kjer so shranjeni ogromni energetski potenciali. S posebnimi jogijskimi dihalnimi tehnikami se dotaknemo te energije, ki se sprosti in nas fizično in umsko pomladi. Pravilno dihanje sprošča napetosti in odpravlja negativna čustvena stanja. Daleč najpomembnejša korist pravilnega dihanja je zbiranje prane, življenjske energije. S kontrolo prane kontroliramo tudi um!

Pravilno sproščanje

Sprostitev telesu na naravni način povrne energijo. Ko postaneta telo in um pretirano obremenjena, pade njuna učinkovitost. Če želimo, da optimalno delujeta, se moramo naučiti varčevati z energijo, ki jo proizvede telo - to je glavni razlog zakaj se moramo naučiti sproščanja. Celovita, globinska sprostitev je tista, pri kateri se sprostimo na treh ravneh - fizični, mentalni in duhovni.

Pravilna prehrana

Priskrbi gorivo za telo. Jogijski pristop k prehranjevanju je ta: ''jej da živiš, ne živi zato, da ješ''. Imeti moramo znanje o prehrani, a tudi lastno izkušnjo o tem, katero hrano in v kakšnih najmanjših količinah lahko zaužijemo, da dosežemo največji učinek na telo in um ter povzročimo najmanjše negativne učinke na okolje ter druga bitja. Hrana ima tudi zelo velik učinek na um, ki je sestavljen iz njenih najbolj subtilnih delcev. Še posebej je pomembna za meditacijo, to najpomembnejšo tehniko duhovne rasti!

Pozitivno razmišljanje (globoka življenjska filozofija) in meditacija

Pozitivno razmišljanje in meditacija omogočata, da vzamemo življenje v svoje roke. Razum se prečisti, naša nižja (instinktivna) narava pa je pod zavestnim nadzorom neomajnega in osredotočenega uma.

Zelo pomembno je, da k vadbi joge, kot tehniki za duhovno rast in doseganje življenjske uspešnosti, pristopimo na opisan celovit način, ki si ga bomo v nadaljevanjih podrobneje ogledali.

Ko so telo, um in duša zdravi in uravnoteženi, lahko naš višji (intuitiven) um zlahka premaga muhast nižji (instinktiven) um. Ovire postanejo stopnice k uspehu, življenje pa šola za razvoj značaja, sočutja in odkritja božanskega v nas.

 

flying_yogi
Slika: Svami Višnudevananda, vizionar in guru celostnega razvoja posameznika in človeštva.

V 50-ih letih prejšnjega stoletja je po navodilih svojega učitelja (Svami Šivanande) prišel na Zahod in nam približal izročilo joge, ki ga sodobni človek še kako potrebuje za povrnitev ravnovesja v svoje življenje. Eden od projektov njegove organizacije T.W.O. so bile tudi misije na problematične dele sveta, ki jih je preletaval s tem letalom in nad njimi odvrgel sporočila za mir. Tako je preletel Berlinski zid, Dublin, Sueški prekop in druga svetovna krizna žarišča tistega časa.

 

Opombe:

(1) Deepak Chopra, Sedem duhovnih zakonov življenja
(2) Brian Tracy, Pot do uspeha
(3) Swami Vishnudevananda, The Complete Illustrated Book of Yoga
(4) Swami Sivananda, Mind, Its Mysteries & Control

 

naslednji članek > Pravilna telesna vadba (Prvo temeljno načelo joge)



na vrh