City joga | O jogi

ŽIVLJENJSKI USPEH IN JOGA

 

1. del | 2. del | 3. del | 4. del | 5. del | 6. del | 7. del

 

Četrto temeljno načelo joge:

Pravilna prehrana

 

Telo dobi energijo za gibanje, rast in obnavljanje iz prane (vitalne energije), zraka, vode in hrane. Po jogijski filozofiji je tudi um sestavljen iz hrane – iz njenih najsubtilnejših delcev, zato moramo biti pozorni pri njeni izbiri.

''Čistost hrane, ki jo jemo, je pogoj za čistost naše notranje narave.''

Svami Šivananda

Prav tako velja ne samo, da smo tisto, kar jemo, ampak tudi, da jemo tisto, kar ustreza nivoju naše umske in duhovne čistosti. Hrana, ki jo priporoča joga (t. i. satvična hrana), je tista, ki prinaša notranji mir telesu in umu ter nam pomaga pri duhovnem razvoju.

Značilnosti jogijske prehrane

Jogijska prehrana temelji na čisti hrani, ki veča vitalnost, energijo, živahnost, zdravje in radost, na hrani, ki je sveža, naravna, okusna, polnovredna, preprosta, nujno potrebna in sprejemljiva ter upošteva tudi subtilne učinke na stanje našega uma in nivo prane v telesu. Če je možno, naj bo organsko pridelana in genetsko nepredelana ter shranjena brez konzervansov ali umetnih dišav.

Taka hrana vrača umu čistost, nas uravnoveša in pomirja. Je optimalni vir energije, organizmu daje moč in vzdržljivost ter pomaga odpravljati utrujenost tudi tistim, ki naporno delajo.

Opustite stare navade

Glede na velik vpliv hrane na naše psihofizično počutje, se v jogi izogibamo hrani, ki pretirano stimulira telo in um. V to kategorijo (radžas) spadajo čebula, česen, kava, pravi čaj, tobak in vse vrste stimulansov, tudi zelo začinjena in kemično obdelana hrana in prigrizki ter vsaka preveč vroča, grenka, kisla ali slana hrana. Enak učinek ima tudi satvična hrana, če jo jemo na nepravi način, npr. 'spotoma' oziroma na hitro. Močne začimbe in dišave premočno stimulirajo um in dražijo črevesno sluznico. S take vrste hrano 'hranimo' poželenje, jezo, pohlep, sebičnost in nasilje, ki nas ovirajo na poti duhovne rasti.

Hrana spreminja življenje

Ločimo še tretjo vrsto hrane (tamas), tisto, ki nas dela zaspane, lene in neaktivne ter nas oropa visokih idealov, smisla in motivacije. Poleg tega pospešuje našo nagnjenost h kroničnim boleznim in težavam ter depresiji in polni um s temo, jezo in nečistimi mislimi. Prenehanje uživanja te vrste hrane mora biti ena prvih pozitivnih sprememb vašega načina življenja. V jogi v tamasično prehrano štejemo meso, ribe, jajca ter vse opojne substance. Prav tako spada sem vsa postana, gnila, umazana, prezrela in nezrela hrana ter fermentirana, zažgana, ocvrta, hrana z žara ali večkrat pogreta hrana. Ne nazadnje spada sem tudi satvična hrana, ki je zaužijemo preveč.

Kako lahko torej spremenimo prehranske navade?

Začnimo z zavedanjem, da lahko hrano glede na učinek, ki ga ima na naše počutje in zdravje, v grobem razdelimo na tri vrste (satva, radžas in tamas). Uživajmo zmerne količine tiste hrane, ki nam daje energijo in nas pomirja. Navedli smo nekaj napotkov, katera je taka hrana, vsak zase pa naj ozavesti svoj način prehranjevanja in izbere sebi najbolj ustreznega.

Še nekaj nasvetov glede načina prehranjevanja in odnosa do hrane:

  • vedno spoštujte hrano, vsak obrok začnite tako, da se zahvalite zanjo,
  • med obrokom ohranjajte miren um, ne prerekajte se ali pogovarjajte o neprijetnih dogodkih,
  • ne jejte, ko ste jezni,
  • ne silite se jesti, česar ne marate, a tudi ne jejte zgolj tisto, kar imate najraje,
  • izogibajte se preveč kombinacijam različnih vrst hrane, preprosta prehrana je najboljša,
  • ne pijte med obrokom,
  • jejte počasi, naj vam tekne, hrano dobro prežvečite in ohranjajte pozornost na jedi,
  • ne prenajedajte se, skušajte jesti ob istih urah in le takrat, ko ste res lačni,
  • ne postanite suženj hrane in pijače in ne ukvarjajte se preveč s prehrano – jejte preprosto in naravno hrano in zapomnite si: Jemo zato, da živimo, in ne obratno!

 

naslednji članek > Meditacija

Pravilna sprostitev < prejšnji članek


na vrh