City joga | O jogi

ŽIVLJENJSKI USPEH IN JOGA

 

1. del | 2. del | 3. del | 4. del | 5. del | 6. del | 7. del

 

Peto temeljno načelo joge:

Pozitivno razmišljanje in meditacija

 

V prejšnjih prispevkih smo si ogledali, kako jogijska filozofija pojmuje uspeh in kako nam pravilna in celovita vadba joge lahko pomaga doseči celostni uspeh. Dotaknili smo se torej definicije celostne uspešnosti in opredelili ter pojasnili štiri načela joge: pravilno telesno vadbo, pravilno dihanje, pravilno sprostitev in pravilno prehrano. Čaka nas še razlaga petega in zadnjega načela joge: pozitivnega razmišljanja in meditacije.

Pri iskanju sreče se običajno po zadovoljitev zatečemo k zunanjim objektom in dogodkom. Prizadevamo si posedovati čim več materialnih dobrin, delovno mesto s čim višjim statusom in odgovornostmi ter idealen dom. Zatekamo se k zdravilom, alkoholu, cigaretam, televiziji, pretiravanju pri hrani, spanju, delu... v upanju, da bomo našli mir, vendar nas to osreči le za kratek čas. Že nasednji trenutek se naveličamo novih igrač ali pa so te iste celo vzrok naše nesreče in iskanje se znova začne. Zamenjali smo mir, ki ga doživimo ob taki potešitvi, z lastništvom objekta samega. Sčasoma morda ugotovimo, da leži pravi izvor sreče zgolj v naših glavah in da izhaja iz našega pristopa in odnosa do sveta zunaj nas in ne iz sveta samega. Pravi izziv je torej prevzeti nadzor nad našim notranjim svetom.

Meditacija je proces razumevanja našega uma. Če ne razumemo lastnega razmišljanja, torej sebe, potem to, o čemer razmišljamo, nima veliko smisla. Razmišljanje brez osnove v poznavanju sebe je škodljivo. Vsaka misel je pomembna. Torej, ne glede na to ali tiho sedimo, govorimo ali se igramo, skušajmo biti pozorni na vsako misel ali reakcijo, ki se pojavi ter na njen pomen. Če se temu zares posvetimo, potem se bodo misli upočasnile in lahko jih bo opazovati. Ta upočasnitev razmišljanja in zavedanje vsake misli posebej je proces meditacije. In če se poglobimo, ugotovimo, da postane um – ki je sedaj le ogromno skladišče nemirnih misli, ki se bojujejo druga z drugo - zaradi zavedanja vsake misli zelo tih, popolnoma miren. Potem ni več preiganjavice, prisile ali strahu v katerikoli obliki in iz te tišine se rodi resnica.

Prva stvar, ki se je torej naučimo, ko začnemo s procesom meditacije, je zavedanje delovanja našega uma. Zahodna psihologija nas uči, naj pogledamo, kako drugi ljudje mislijo in se obnašajo, da bi dobili vpogled v svoj lastni um, nasprotno pa joga pravi, da najdemo mir le tako, da ga najprej razvijemo sami. Kaj najdemo, ko pogledamo navznoter? Najdemo um, ki se nenehno pogovarja sam s sabo, skače z ene na drugo misel ali čustvo, ujet v nenehno gibanje, stran od tega in za nečim drugim, kar nas prikrajša za sposobnost osredotočanja in pomiritve. Nezavedno se pomikamo k neskončnemu krogu želja in averzij, stran od miru in sreče. Ker nikoli ne moremo dobiti vsega, kar želimo, je edina možnost, da se naučimo nadzorovati svoj um. Šele ko sprejmemo sebe natanko take kot trenutno smo, lahko začnemo spreminjati vzorec našega delovanja in s tem življenja. Takoj, ko to naredimo, se bodo spremembe začele dogajti same od sebe, brez našega izsiljevanja.

Namen meditacije je osebnostna preobrazba. Meditacija spremeni naš značaj skozi proces senzibilizacije, povečane sposobnosti globokega zaznavanja naših misli, besed in dejanj. Naša aroganca izpuhti, sovraštvo se ohladi. Naš um postane miren in tih. Naše življenje začne teči kot po maslu. Zato nas pravilna in redna vadba meditacije pripravi na mirno soočanje z veselimi in težkimi trenutki našega obstoja. Živeti začnemo bolj v sedanjosti in manj sanjarjimo o namišljeni prihodnosti ali pretirano poudarjeni preteklosti.

 

naslednji članek > Z jogo nad stres (na delovnem mestu)

Pravilna prehrana < prejšnji članek


na vrh